Sklepi in ugotovitve ob letošnji kampanji Trženje hrane, namenjene otrokom – čigava odgovornost?

Ob letošnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov (15. marec 2009) je bila pozornost javnosti ponovno usmerjena v problematiko prekomerne telesne teže otrok kot posledice nezdravih prehranjevalnih navad in življenjskega sloga. Del odgovornosti nosijo tudi proizvajalci/oglaševalci/agencije, ki krepijo promocijo preslanih, presladkih in premastnih živil in tako vplivajo na nakupne in prehranske odločitve otrok in mladih.

V nekaterih državah tovrstna promocija sploh ni več dovoljena (Velika Britanija). Potrošniške organizacije poskušamo omejiti tovrstno promocijo nezdravega življenjskega sloga s sprejemom oziroma uveljavitvijo posebnega kodeksa vsaj v državah, kjer vprašanje promocije hrane, namenjene otrokom, ni zakonodajno urejeno. Lani je Zveza potrošnikov Slovenije na okrogli mizi kot prva od članic CI in BEUC v Sloveniji predstavila predlog kodeksa.

Tudi letos smo 13. marca 2009 organizirali okroglo mizo, na kateri so sodelovali pomembni predstavniki posameznih področij.

Udeleženci okrogle mize so bili: predstavniki industrije, Inštituta za varovanje zdravja, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za šolstvo in šport, CINDI Slovenija, Pediatrične klinike, Zavoda RS za šolstvo, Uradnega lista, Europa Donne, Splošne bolnišnice Murska Sobota, Izobraževalnega centra Piramida Maribor, ljubljanskih vrtcev, Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana in Biotehnične fakultete.  

Po vsebinsko bogati in argumentirani razpravi so sodelujoči soglašali, da lahko prav vsi dejavniki prispevajo svoj delež k zmanjševanju debelosti pri otrocih, ki je povezana tudi s trženjem živil, namenjenih otrokom.

Prav tako so podprli predloge ZPS za nadaljnje aktivnosti in sicer:
Industrija lahko spremeni recepture živil, namenjenih otrokom in načine njihovega promoviranja;

  • trgovci naj ne postavljajo izdelkov na spodnje police, prav tako pa naj ne bodo ob blagajnah ter na voljo v akcijskih ponudbah;
  • mediji naj sprejmejo notranje kodekse glede sprejemanja oglasov;
  • javna RTV naj med 6. in 21. uro ne oglašuje izdelkov, namenjenih otrokom;
  • Slovenska oglaševalska zbornica naj spremeni oglaševalski kodeks in upošteva etiko in družbeno odgovornost pri vprašanju trženja omenjenih skupin živil, ki so namenjena otrokom;
  • izobraževalne ustanove naj ne dovolijo prodaje tovrstnih izdelkov v svojih prostorih, v avtomatih;
  • Ministrstvo za zdravje naj podpre sprejem kodeksa v svetovni zdravstveni organizaciji in njegovo promocijo v Sloveniji;
  • Ministrstvo za finance naj skladno s bolj ali manj ustreznim prehranskim profilom živila poveča oziroma zmanjša davčne obremenitve za hrano;
  • zobozdravniki naj podpirajo starše v borbi proti kariesu.

V sklopu letošnje kampanje Trženje hrane otrokom – čigava odgovornost smo poleg okrogle mize izvedli tudi dve zanimivi raziskavi in sicer:

Med slovenskimi prehrambnimi in trgovskimi podjetji smo preverjali, kako dobro poznajo mednarodni kodeks trženja živil in brezalkoholnih pijač, namenjenih otrokom ter koliko se po njem ravnajo oziroma ali so ga pripravljeni sprejeti;

ANKETA: Ali podjetja sprejemajo odgovornost?
Med slovenskimi prehrambnimi in trgovskimi podjetji smo preverjali, kako dobro poznajo mednarodni kodeks trženja živil in brezalkoholnih pijač, namenjenih otrokom ter koliko se po njem ravnajo oziroma ali so ga pripravljeni sprejeti;

Anketo smo poslali na naslove 18 prehrambnih podjetij, 4 trgovcev ter 5 združenj in zbornic, dobili pa smo 14 odgovorov. Dve podjetji sta nam odgovorili, da v anketi ne bosta sodelovali. V odgovoru enega od teh podjetij je bilo kot razlog za nesodelovanje zapisano, da ne tržijo hrane, namenjene otrokom – zanimivo pa je, da v njihovih oglasih nastopajo tudi otroci in znamko povezujejo z dolgotrajnim zaupanjem. Iz trgovskega podjetja pa so sporočili, da sodelujejo s priznanima strokovnjakoma s področja prehrane ter da svojim kupcem zagotavljajo veliko dodatnih informacij o zdravi prehrani.

Seznam podjetij, ki so sodelovala v anketi

  • Ljubljanske mlekarne, mlekarska industrija, d. d.
  • Poslovni sistem Mercator, d. d.
  • Žito prehrambena industrija d. d.
  • Mlekarna Celeia, mlekarstvo in sirarstvo, d. o. o.
  • Fructal d. d.
  • Proconi d. o. o.
  • Perutnina Ptuj d. d.
  • MIP d. d.
  • Tovarna olja GEA d. d.
  • Skupina Panvita, KG Rakičan d. d.
  • Unilever Slovenija, družba za trgovino in investicije, d. o. o.
  • Danone d. o. o.
  • Dukat S d. o. o.
  • eLeclerc, Rudnidis,
  • SPAR Slovenija trgovsko podjetje d. o. o.
  • ETA, živilska industrija, d. d.
  • Skupina Droga Kolinska
  • Mlinotest Živilska industrija d.d.
  • Mesnine dežele Kranjske d. d.
  • Pekarna Pečjak d. o. o.
  • Engrotuš d. d.
  • McDonald’s Slovenija d. o. o.
  • Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (pri GZS)
  • Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije – Sekcija za gostinstvo in turizem
  • Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije – Sekcija živilskih dejavnosti
  • Podjetniško-trgovska zbornica
  • Turistično-gostinska zbornica

Preberite podrobnejše rezultate ankete >>>

Priporočila mednarodnega kodeksa o trženju živil in brezalkoholnih pijač, namenjenih otrokom omejujejo oglaševanje hrane za otroke do 16. leta starosti!  

ANKETA: Ali starši podpirajo oglaševanje, namenjeno otrokom?

Med starši pa smo preverjali, kakšen je njihov odnos do oglaševanja hrane, namenjene otrokom, koliko so seznanjeni s tem, kaj vsebujejo živila ter ali želijo dobiti dodatne tovrstne informacije.

Raziskava med starši je bila izvedena na spletnem portalu www.med.over.net. Sodelovalo je 185 staršev. Prevladovale so mamice, stare od 21 do 40 let, z višjo izobrazbo ali več ter vsaj z enim predšolskim ali šolskim otrokom.

Podrobnejše informacije o raziskavi najdete na spletnem naslovu  >>>

Oglejte si risani film o agresivnem trženju hrane, namenjene otrokom ter z oddanim glasom podprite našo kampanjo!

Po Izboru uredništva Med.Over