V Sloveniji še vedno ni mogoče posvojiti otroka iz tujine
Letos z Makedonijo dogovor o posvojitvah
Večjo strokovnost pri posvojitvah naj bi zagotovila reorganizacija centrov za socialno delo in novi pravilnik o posvojitvah
Predstavniki delovne skupine za mednarodne posvojitve in Zavoda Med.Over.Net (MON) so včeraj ministru za delo, družino in socialne zadeve Janezu Drobniču predali peticijo za mednarodne posvojitve s 1907 podpisi, ki so jih zbirali od januarja.
“Ni naključje, da smo peticijo skupaj s predlogi in rešitvami za izboljšanje pereče problematike posvojitev ministru predali na svetovni dan družine, saj je tudi sam kot prioritetno nalogo v svojem mandatu postavil skrb za družino. Zavod MON si prizadeva, da bi čim več socialno ogroženim otrokom zagotovil boljše življenje v primarni družbeni celici, družini, ki daje otroku moralno in čustveno oporo,” pojasnjuje direktor zavoda Primož Cimerman.
V Sloveniji čaka na posvojitev približno 200 parov, ki bi, če bi lahko, posvojili tudi otroka iz tujine. V želji, da Slovenija oziroma ministrstvo za delo čim prej podpiše dvostranske sporazume za meddržavne posvojitve predvsem s Hrvaško, BiH, Makedonijo, Romunijo, Bolgarijo, Ukrajino, Rusijo in morda še katero drugo državo, so zbirali podpise tistih, ki si želijo posvojiti otroke. Slovenija je sicer leta 1999 ratificirala konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, ker pa še ni podpisala nobenega dvostranskega sporazuma, otrok iz tujine v Sloveniji ni mogoče posvojiti. Večina drugih držav EU ima te sporazume in tudi vzpostavljene stike z mnogimi državami, v katerih so otroci, ki potrebujejo družine.
“Čeprav je še prezgodaj za posvojitev otrok z območij, ki jih je prizadel cunami, posvojitelji pozivamo ministrstvo, da se skupaj z državami EU pripravimo na čas, ko bodo te posvojitve mogoče, da bodo tudi slovenski pari lahko posvojili osirotele otroke,” dodaja Andreja Verovšek, vodja projektov pri zavodu MON.
Sicer pa so predstavniki zavoda MON ministra opozorili predvsem na nekaj ključnih problemov. Med drugim na to, da so potrebe otrok, roditeljev, posvojiteljev in rejnikov v procesu posvojitve večkrat premalo upoštevane ali celo prezrte, da centri za socialno delo v Sloveniji nimajo enotnih postopkov pri obravnavanju vlog potencialnih posvojiteljev in da nimamo enotnega programa priprave na posvojitev. Nekateri posvojitelji so na osnovi lastne izkušnje menili, da so nekateri postopki posvojitve nestrokovni in celo na robu moralno-etičnih načel, domala vsi pa so opozorili na birokracijo pri priznanju posvojitve in problem tako imenovanega trajnega rejništva, ki ga pri nas uveljavljamo v praksi, čeprav je v zakonu rejništvo opredeljeno kot začasni ukrep.
Minister Drobnič je predstavnikom zavoda povedal, da bosta, kot vse kaže, vladi Slovenije in Makedonije sklenili meddržavni sporazum o posvojitvah še letos, dogovarjajo pa se tudi z Rusijo. Ministrstvo je pred kratkim izboljšalo informacijski sistem za posvojitelje, ki zagotavlja preglednejše podatke o številu državljanov, zainteresiranih za posvojitev otroka. Ta sistem naj bi olajšal postopke iskanja najprimernejšega posvojitelja za otroka, k večji strokovnosti dela na področju posvojitev pa naj bi po mnenju ministra prispevala reorganizacija centrov za socialno delo, ki se je že začela, in pravilnik o posvojitvah, ki ga bo ministrstvo pripravilo še letos.
Tanja Milakovič