Mmmmmm, še zdaj diši, če zaprem oči in se spomnim tistih dobro obloženih miz…
Drugo kulinarično srečanje je že kar nekaj časa za nami, misel pa je še vedno topla. Da pa se bomo srečanja lahko v živo spomnili tudi čez nekaj let (ko bo za nami že stoto stečanje ) in bomo brskali po arhivu je vredno zapisati nekaj besed, ki jih prah časa ne more zabrisati.
…težko pričakovani teden, poln priprav, idej kaj skuhati, kaj speči je napovedoval drugo srečanje v Mieletovi kuhinji v Trzinu. Prav prijazno nas je, v dobro opremljeni kuhinji, (kjer aparati skoraj sami kuhajo in pečejo – sanje vsake gospodinje ) pričakala Danica, predstavnica podjetja Miele, ki skrbi, da gospodinjski aparati delajo tako kot morajo delati. Babi in Bojka sta prišli prvi in sabo prinesli vonj po morju, vesel nasmeh in pridne roke.
Kmalu je kuhinja postala vse manjša in mali in veliki kuharski mojstri iz vseh vetrov so se zbrali, da spet zakuhajo nekaj dobrega.
Mize, ki so se kar šibile pod sladkim grehom so mamljivo vabile na grižljaj, dva, tri, štiri, pet…dobrega peciva, piškotov. Spretno izdelane slaščice, v katere je bilo kar škoda ugrizniti so bile še toliko boljše, ker smo vedeli, da so narejene z veliko dobre volje in truda. Ježki, breskvice, rafaelo, medenjaki, torte, biskviti, čokoladne kroglice in še in še…kot bi bili v kakšni zares dobri slaščičarni…
Ker pa vsi le ne moremo biti slaščičarji se je Bacek domislila in naredila kar figurice iz dasmase in vsakemu podarila eno.