Delo: Dali bi premoženje za naše informacije

Ponedeljek, 20.6.2005

Anonimnost in brezplačnost zdravstvenih nasvetov Vsak mesec skoraj 400 tisoč obiskovalcev, med njimi tudi javne osebe

Ljubljana – Sto spletnih forumov, od tega 60 moderiranih, več kot sto sodelujočih strokovnjakov, od tega polovica zdravnikov, skoraj 400 tisoč obiskov na mesec. Uporabniki v enem mesecu preberejo devet milijonov elektronskih strani, kar pomeni 129 tisoč 200-stranskih knjig formata A4 na temo – življenje. To je statistika internetnega portala Med.Over.Net, ki nima primere ne doma ne v tujini. Da je nastal brez finančne podpore in da še vedno deluje po načelih anonimnosti in brezplačnosti, marsikdo ne verjame. Ob peti obletnici je avtor in lastnik foruma Primož Cimerman povedal več o delu spletnega porala.

V petih letih ste razvili največji slovenski zdravstveni in socialni portal. Kako se je sploh začelo?

S kolegom Tomažem Borštnarjem sva želela narediti koristen sistem, kakršnega ni naredil še nihče. Da sva preživela, sva za stranke delala, kar znava – programirala, sestavljala računalnike, postavljala omrežje. V prostem času pa sva razvijala, kar naju je veselilo. Ni bilo nobenih smernic, raziskav, morala sva biti iznajdljiva. In zgodilo se je, da je prišla k moji ženi prijateljica v sedmem mesecu nosečnosti in ji v zaupnem pogovoru povedala, da si z možem ne upata imeti spolnih odnosov, ker se bojita, da bi še enkrat zanosila. Ko sem to slišal, sem se najprej smejal, nato pa me je prešinilo – če odgovora ne ve ona, koliko je še takih? Ljudje imajo očitno veliko vprašanj in nikogar, ki bi ga vprašali. Za tabu teme je internet kot naročen. In tako se je začelo. Pritegnil sem ginekologa Stanka Pušenjaka in pozneje tudi druge strokovnjake, ne le s področja zdravstva, ki so prostovoljno, brezplačno odgovarjali na različna vprašanja.

Koliko strokovnjakov sodeluje z vami? Jih sedaj plačujete?

V vseh letih se jih je zvrstilo več kot 100, ta čas jih na forumih odgovarja 70. Vsi še vedno sodelujejo brezplačno – ker so moji prijatelji, iz lastnega veselja, nekateri tudi zaradi reklame. Vendar so sprejeli načela našega sistema in se vanj vključili. Pravzaprav sem presenečen, da jih je toliko. Malodane vsi, ki sem jih prosil, so prišli. Zdaj imamo 100 forumov. Na eni strani ponujamo moderirane, na drugi strani pa take, da se uporabniki pogovarjajo med seboj.

Kakšna so načela sistema?

Prvič anonimnost. To s svojim imenom zagotavljam kot lastnik in administrator sistema, kajti ve se, da na internetu ne moreš biti anonimen, nujno pustiš sled. Že pet let lahko zatrjujem, da ne dam nobenega osebnega podatka nikomur. Drugič brezplačnost. Kajti, če človek nekaj plača, lahko tudi zahteva in potem bi moral določiti še ostala pravila, denimo, v kolikšnem času bo odgovor. V tem primeru bi moral plačati tudi strokovnjaka, ki odgovarja. To bi vse skupaj zapletlo in raven komunikacije bi bila drugačna, slabša.

Kako skrbite za raven komunikacije?

To včasih primerjam z grafiti na beli steni. Nekdo napiše nekaj vulgarnega, kdo drug kakšno lepo misel. Skrbnik zbriše le prvo sporočilo, nato nekdo doda še nekaj zanimivega. Tako sem sistematično brisal vse zadeve, ki po moje niso sodile na ta zid. Takšnih je bilo v prvem letu veliko, zdaj skoraj ni potrebno brisati, ker so tisti, ki ne sprejemajo naše ravni, šli drugam.
Pri stotisoč uporabnikih se zlahka zgodi, da gredo zadeve čez rob. Je neka uporabnica zaradi odziva na enem od nemoderiranih forumov res naredila samomor?

Ne. To je zelo žalostna, ampak poučna zgodba. Imela je hudo poporodno depresijo in eni so ji lepo svetovali, se jih je pa našlo nekaj, ki so ji vrgli v obraz: zakaj sploh imaš otroka, če ne moreš skrbeti zanj. Z analizami smo nato ugotovili, da je ista oseba spremenila »nick« in razglasila, da je zato, ker so jo nekateri tako napadli, naredila samomor. Hotela jim je dati poduk. Pretres je bil ogromen. Vedeti moramo, da je o tem pisalo mogoče 40 ljudi, bralo pa jih 40 tisoč. Strokovnjaki so mi nato pojasnili, da je bila misel na samomor zagotovo navzoča in da je bil kljub zlorabi sistema to klic na pomoč. Sklenili smo, da tega ne bomo javno razkrili. Opozorili smo le, kaj se lahko zgodi, če nekdo nepravilno izbere besede. Raven komunikacije je precej zrasla in se v glavnem tudi obdržala.

Imate zavidljivo zbirko podatkov. Kljub številnim ponudbam sistema doslej niste prodali. Ali ga nameravate?

Mislim, da ne, čeprav je že jasno, da potrebujem partnerja. Z ekipo desetih ljudi ne morem več obvladovati zadev. Poleg tega imam toliko novih idej in jih ne morem razvijati brez sredstev. Strokovnjakom bi rad priskrbel vsaj primerno tehnično podporo, da bodo laže delali. Ustanovili bi odbor za nadzor kakovosti in načina dela. Treba bo najti model, da bo sistem preživel in ohranil svoji temeljni značilnosti, brezplačnost in anonimnost. Teh ne smemo spremeniti, sicer to ne bo več to. Zdaj imamo obisk skoraj 400 tisoč uporabnikov na mesec, in še raste. Imam njihove zaupne podatke in za nobeno ceno jih ne smem izdati.

Kako vam je uspevalo doslej?

Ljudje iz poslovnega sveta, ki so prišli kupovat moj sistem, mi ne verjamejo, da to delam iz dobre volje. Prepričani so, da nekaj skrivam, ker ga po njihovem firma, ki ima 50 milijonov letnega prometa, ne more vzdrževati. Toda mi vlagamo veliko svojega časa in znanja, v tej vsoti niso upoštevane kompenzacije, usluge in stroški strokovnjakov. Normalno funkcioniranje sistema tega obsega realno stane 250 milijonov na leto.
Mnogi so torej spoznali, da je vaša zbirka podatkov prava zlata jama.
Drži. Med uporabniki so tudi javne osebe, poslanci, zdravniki … Tudi ti so ljudje z osebnimi težavami. Nekateri mediji bi dali premoženje za te informacije. Taka masa uporabnikov je lahko dosegljivi cilj za propagandna sporočila, tudi politična. Lahko bi usmerjal javno mnenje, kar pomeni nesluteno moč. In še en vidik – pred kratkim sem prebral, da v tujini zavarovalnica plačuje za elektronski nasvet 25 dolarjev. Mi smo doslej odgovorili na 150 tisoč vprašanj – torej smo državi prihranili več kot 3 milijone evrov.

Koliko denarja so vam ponujali?
O tem bi se šele lahko razgovoril.

Nevenka Žolnir

Več…DELO