Večer, 27. Junij 2005
Miša Vugrinec:
Pomanjkanje porodničarjev in medicinskih sester v (nekaterih) otroku prijaznih porodnišnicah
Kako lahko ena sestra skrbi za trideset mamic in otrok – Če so si mame želele noč preživeti brez otroka, naj bi bile deležne hudih pogledov in grobih besed
Še vedno je mnogim v spominu tragična smrt novorojenčkov v jeseniški in novomeški porodnišnici, ob katerih je komisija takratnega ministra za zdravja dr. Dušana Kebra v omenjenih porodnišnicah odkrila številne strokovne in organizacijske pomanjkljivosti.
Če je tragični dogodek izpred nekaj let v tistem času ponovno odprl razprave o tem, koliko porodnišnic pravzaprav potrebuje Slovenija, pa se ob nedavni tragični smrt novorojenke v mariborski porodnišnici, kjer naj bi bila ob mladi mamici umrla novorojenka (uradnega poročila o vzroku smrti sicer še ni, prav tako ne poročila o morebitnem internem strokovnem nadzoru, ki bi dal odgovor tudi na to, koliko sester je tisto noč skrbelo za mamice in za otroke), postavlja drugo vprašanje. Prej ko slej bo treba odgovoriti, ali je štiriindvajseturni “rooming in”, ki mamicam omogoča, da imajo otroka ves čas pri sebi (torej tudi ponoči), zares tako prijazen do novorojenčkov in mamic, kot zatrjujejo tisti, ki propagirajo idejo o pridobitvi naziva otrokom prijazna.
Ena sestra za trideset mamic in otrok
S 24-urnim druženjem naj bi namreč vzpodbujali dojenje in si tako pridobili naziv, za katerega pa mnoge mamice ob odhodu iz kakšne porodnišnice niso prepričane, da si ga ustanova zares zasluži. Tako javnost kot porodnice pa bodo morale dobiti odgovor, ali v porodnišnicah zares izpolnjujejo kadrovske normative, ki bi jih – še posebno potem, ko so si svečano nadeli tablo “otrokom prijazna” – morali izpolnjevati. Ali pa vsaj – sneti tablo.
Očitno je, da so si ponekod odgovorni idejo o 24-urnem druženju mamic z novorojenčki in o vzpodbujanju dojenja razlagali tako, da so, namesto da bi okrepili število medicinskih sester, njihove vrste pošteno zdesetkali.
Enako se je zgodilo tudi v mariborski bolnišnici, kjer so se morebiti (neupravičeno) nadejali, da bodo skrb za novorojenčke po uvedbi novosti tako ali tako prevzele mamice. Zgrešeno! Namesto da bi za pet parov (torej pet novorojencev in pet mamic, kot to zahtevajo pravila za tiste, ki želijo pridobiti naziv otrokom prijazna porodnišnica) skrbela ena sestra, skrbi ena za petnajst parov! To pa je seveda absolutno preveč, poudarja med drugim tudi zdravnica neonatologinja v mariborski bolnišnici Andreja Golob Tekauc.
Pomanjkanje pa seveda ne vodi zgolj k utrujenosti medicinskih sester, ampak tudi k – neprijaznosti. To je razkril pravi val očitkov, ki so jih na Večerovi spletni strani zapisali naši bralci ob poročilu o tragični noči v mariborski porodnišnici. Prav bi bilo, ko bi jih videli tudi odgovorni. Ob tem pa je tudi kratka telefonska anketa, ki smo jo opravili med nekaterimi mamami, razkrila, da nikakor ne držijo zatrjevanja vodstva, da se lahko same odločijo, ali bodo imele otroka pri sebi, saj naj bi to bilo po pripovedi mamic “obvezno”. Povedale so namreč, da so bile ob tako izrečeni želji deležne “hudih pogledov” in celo “grobih besed”.
Vse pa kaže, da bodo zaradi tragičnega dogodka v porodnišnici vendarle deležni nekaterih organizacijskih sprememb, ki naj bi mamicam resnično omogočale, da bodo same odločile, ali želijo imeti otroka po porodu ves čas pri sebi, pravi med drugim predstojnik porodnišnice mag. Marijan Lužnik. Pomembno ob tem pa je, da bi se tako lahko odločile brez kakršnihkoli dodatnih razlag. Seveda pa bodo tudi te spremembe mogoče šele takrat, ko se bodo okrepili z dodatnim številom medicinskih sester. Ali gre zgolj za odziv ob tragičnem dogodku ali pa bodo spremembe zares vpeljali, bo kmalu pokazal čas.
V Postojni so bili proti
Da prisila, četudi še tako dobronamerna, ponavadi ni dobra, navsezadnje dokazuje tudi postojnska porodnišnica, ki velja za eno najbolj prijaznih, ob čemer ni zanemarljivo, da nima naziva otrokom prijazna, ampak želi biti prijazna otrokom in mamicam. Projekt je že v začetku ustavil takratni predstojnik Aleksander Merlo. “Četudi smo za to, da bi si pridobili naziv, opravili vse, kar je bilo potrebno, pa smo, preden je vse skupaj zaživelo, ugotovili, da vse to, kar naj bi bilo otroku prijazno, postaja mami neprijazno. Odločili smo se torej, da v to jabolko ne bomo ugriznili, saj se nam je vse skupaj zdelo kot nekakšno nasilje,” pravi Merlo ob tem, da se sicer v postojnski porodnišnici okrog deset odstotkov žensk v začetku odloči, da bodo imele otroka ves čas pri sebi. Mnoge si kasneje premislijo, kar jim tudi omogočijo. Ob tem, ko se postojnska porodnišnica torej ne kiti s tablo, ki bi jih s 24-urnim “rooming inom” umeščala med otrokom prijazne, pa kar 97 odstotkov mamic ob odhodu iz porodnišnice doji otroka.
Pomanjkanje porodničarjev
Poleg pomanjkanja medicinskih sester pa se Slovenija očitno sooča s pomanjkanjem porodničarjev. Mariborska že s kar kritičnim. Da je nekaj hudo narobe, je lani opozorila takratna predstojnica oddelka za perinatologijo asist. prim. mag. Ksenija Ogrizek Pelkič, ki je za razrešitev z delovnega mesta predstojnice oddelka zaprosila kar sama. Četudi je o razlogih za svoj odstop, v katerih je med drugim navedla pomanjkanje nadzornih zdravnikov porodničarjev, poleg vodstva bolnišnice obvestila tudi takratno ministrstvo za zdravje, se kaj dosti ni spremenilo. Mag. Pelkičeva je lani odstopila, na njenem mestu pa jo je pred desetimi meseci zamenjal mag. Marijan Lužnik, ki je v Maribor prišel iz slovenjgraške porodnišnice. Očitno pa je, da se neugodne kadrovske razmere, ki naj bi jim bili vzrok predvsem odhodi specialistov v zdravstveni dom in med zasebnike, nadaljujejo, Predstojnik službe za ginekologijo in perinatologijo doc. dr. Iztok Takač je takrat dejal, da naj bi se s tem izognili dežurni službi, četudi naj bi jim to nalagal tudi zakon. Sicer pa se kar na tri razpise za zdravnika ginekologa porodničarja, objavljene v dveh letih, ni prijavil nihče. “To pravzaprav ne preseneča,” pravijo zdravniki, “saj je delo v porodnišnici izredno stresno. Medtem ko na poškodbenem oddelku ljudje pričakujejo, da ne bo več tako, kot je bilo, pa v porodnišnici, kjer pridejo večinoma rodit mlade in zdrave ženske, nihče ne pričakuje, da bi lahko bilo tudi kaj narobe.”
Kadrovskim težavam (sedaj so na oddelku le trije porodničarji, na pomoč pa v dežurstvo prihaja tudi ginekolog s Ptuja) pa vsaj za zdaj ni videti konca. Potem ko naj bi v zadnjih mesecih porodnišnico zapustilo še nekaj zdravnikov, je svoj odhod napovedala tudi mag. Pelkičeva, ki je prav v mariborski porodnišnici uvedla številne novosti na področju oskrbe porodnic in nosečnic, med drugim delovanje perinatalnega dnevnega centra, genetsko ambulanto, ambulanto za tvegano nosečnost, preiskave s tridimenzionalnim ultrazvokom in podobno. V začetku meseca se bo oddelek sicer okrepil s prim. Tončko Završnik, porodničarko iz ljubljanske porodnišnice, pa vendar si boljšo kadrovsko zasedbo lahko obetajo čez leto ali dve, ko naj bi v porodnišnico prišli tisti, ki sedaj končujejo specializacijo. Kaj pa do takrat
Miša Vugrinec