V sredo, 20.4. 2011, je Med.Over.Net v sodelovanju z Zavodom IZRIIS in Psihoterapije Simbalein organiziral brezplačno izkustveno predavanje z naslovom “Ko družino in kariero pretrese mobing.”
Udeleženci predavanja so v več kot uro trajajočem predavanju izvedeli mariskaj zanimivega in poučnega.
V prvem, teoretičnem delu, je mag. Neja Samar Brenčič predstavila, kako je mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu opredeljeno z zakonskega stališča. Da mora za to, da neko dejanje pridobi karakteristike mobinga, preteči vsaj 5 mesecev ponovitvenih dejanj. Dodala je, da je mobing izjemno težko dokazljiv, kar pa ne opravičuje dejstva, da ga je potrebno v tišini prenašati.
Prof. dr. Leyman je z načrtnim raziskovalnim delom ter preučevanjem mobinga identificiral kar 45 značilnih pojavnih oblik, ki jih je razvrstil v pet preglednejših skupin. Preberite jih v PRILOGI.
Izsledki raziskave kažejo, da so žrtve mobinga moški v enaki meri kakor ženske, čeprav se v praksi kaže, da ženske o njem hitreje spregovorijo in se potožijo. Dokazovanje mobinga je izjemno zapleten in dolgotrajen proces, ki včasih pod vprašaj postavi smiselnost izbora tovrstne strategije za razreševanje konfliktnega odnosa. Pogosto je namreč dovolj že jasna postavitev osebnih meja in vztrajanje na njhovem upoštevanju, kar se sliši izjemno preprosto, vendar pogosto ni tako.
Priporočljivo je, da žrtev mobinga dogajanje zapisuje v namenski dnevnik, imenovan Mobing dnevnik. Njegova vloga je izjemnega pomena, saj je dokazni material, kjer so vsi dogodki opisani in zabeleženi. Sodniki, odvetniki in zdravniki lahko iz opisov razberejo, kaj se je dejansko dogajalo in dobijo vpogled v nastalo situacijo. Preberite si navodila za pisanje Mobing dnevnika v priloženi PRILOGI.
Če je bil prvi del predavanja posvečen teoretičnim opredelitvam, je bil v drugem delu večji poudarek na razlogih, ki botrujejo temu, da v delovnih in družinskih odnosih nastopi mobing. Edin Duraković, kulturolog in doktorant zakonske in družinske terapije, je predstavil temeljne vzgibe, ki zavirajo posameznika pri izstopu iz odnosa rabelj žrtev in s tem nenazadnje pripomorejo k njegovi vzpostavitvi. Beseda je tekla tudi o odgovornosti, ki jo nosi posameznik, in sicer pri ohranjanju status quoja in o pomenu sprejetja odločitve za odločno ukrepanje. Preberite daljšo prezentacijo z dodanim slikovnim materialom v prilogi z naslovom “Mobing – trpinčenje je družinsko”.
Predavanje se je zaključilo z vprašanji udeležencev, ki so s pomočjo svojih izkušenj želeli o mobingu izvedeti kar se da največ.
Vabljeni k branju INTERVJUJA na temo “Trpinčenje na delovnem mestu”, kjer Edin Duraković: kulturolog in doktorand zakonske in družinske terapije osvetli fenomen mobinga iz različnih zornih kotov in med drugim navaja tudi razloge za njegov nastanek.