ZavodOverNet

logo

Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so izgubile bližnjega zaradi samomora – 23. november 2019

V soboto, 23. novembra 2019, smo skupaj izrazili solidarnost z družinami, ki so izgubile bližnjega zaradi samomora.

Objem - Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so izgubile bližnjega zaradi samomora - 23. november 2019

Sočutna podpora na poti okrevanja

Združenje Ozara Slovenija, Inštitut Rahločutnost in Med.Over.Net, so ob podpori Zavoda Pogreb ni tabu in Slovenskega društva Hospic obeležili Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega (International Survivors of Suicide Loss Day ali krajše Survivor Day), tokrat pod geslom »Sočutna podpora na poti okrevanja«.

Pobudniki dneva solidarnosti v Sloveniji in organizatorji dogodka

Tako smo se tudi v Sloveniji – že tretje leto zapored – pridružili mnogim državam sveta, ki so tretjo soboto v novembru pod okriljem Ameriške fundacije za preprečevanje samomora (American Foundation for Suicide Prevention) organizirale različne dogodke, s katerimi so izrazilesolidarnost in opozorile na bolečino in stisko, ki jo doživljajo svojci po smrti bližnjega družinskega člana zaradi samomora. Ob tej priložnosti je AFSP posnela tudi kratki film Pot okrevanja: Upanje po izgubi zaradi samomora, v katerem družina spregovori o izgubi sina oziroma brata zaradi samomora.

Čeprav število samomorov v zadnjih letih upada, je samomorilnost v Sloveniji še vedno krepko nad evropskim povprečjem. Samo lani je samomor prizadel 353 družin (v letu 2017 kar 411), to pa pomeni veliko več družinskih članov, ki ob taki izgubi občutijo hude posledice. 

V znak simbolične podpore vsem tistim, ki trpijo zaradi samomorov, smo v soboto, 23. novembra, med 17. in 20.00 uro na Kongresnem trgu v Ljubljani, skupaj z mimoidočimi in svojci, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, prižgali sveče* solidarnosti in upanja ter delili knjižico ZAKAJ TAKO BOLI? Ko zaradi samomora izgubimo najbližje.

* 1 ekološka sveča Edina

»Izguba bližnje osebe zaradi samomora je zelo stresna, psihično naporna, travmatična in boleča življenjska preizkušnja, ki prizadene in obremeni vsakogar v družini. Pot žalovanja je pogosto zelo samotna, dolga in naporna, polna nerazumevanja, negotovosti, nemoči, molka in vseh mogočih čustev, od krivde, obupa, strahu, sramu, jeze do neskončne žalosti. Svojci po tako hudi travmatični izgubi potrebujejo primerno strokovno podporo in vodenje, razumevanje in občutek varnosti, da lahko spregovorijo, izrazijo boleča čustva in se razbremenijo ter okrevajo

je stiske svojcev povzela mag. Violeta Irgl, specialistka zakonske in družinske terapije, ustanoviteljica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost in avtorica priročnika Zakaj tako boli? Ko zaradi samomora izgubimo najbližje.

»Dokler se na nas niso obrnili ljudje, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, se sploh nismo zavedali, da je to tabu tema, ki ne pusti prostora, da bi se bolečina lahko izrazila. Ljudje o izgubah in doživljanjih molčijo. Zato smo na portalu Med.Over.Net odprli poseben forum Pomoč svojcem – Za žalujoče po izgubi zaradi samomora, kjer lahko svojci med seboj izmenjajo svoje občutke in doživljanja ter dobijo tudi prvo psihoterapevtsko pomoč. Odkar deluje, ga je obiskalo 1158 ljudi,«

je povedala Andreja Verovšek, ustvarjalka družbeno odgovornih akcij.

Mag. Radmila Pavlovič Blatnik  vodja programa Žalovanja odraslih, otrok in mladostnikov v Slovenskem društvu Hospic je spomnila, da imajo žalujoči po samomoru ogromno vprašanj ZAKAJ.

»Pri srečevanju z žalujočimi po samomoru je potrebno biti posebej občutljiv in predvsem dovoliti bolečini, da se izrazi. Žalujoči, ki pri nas poiščejo pomoč, povedo, da ne morejo razumeti, še težje pa sprejeti dejstva, da je oseba, ki so jo imeli radi, jih je podpirala ali razveseljevala, kar odšla. Boli jih, da je njihov bližnji ‘to’ sam naredil, četudi po pomoti in da je preprosto odšel. Pogosto jih spremljajo občutki krivde. Vsaka izkušnja izgube zaradi samomora je drugačna in travmatična na svoj način.«  

Bogdan Dobnik iz Združenja Ozara pa je opozoril še na eno obliko podpore svojcem:

»Pred letom dni smo izdali knjižico z naslovom ZAKAJ TAKO BOLI? Ko zaradi samomora izgubimo najbližje, ki je nastala kot odgovor na potrebe žalujočih po izgubi bližnje osebe zaradi samomora. Knjižica, polna misli in občutenj najbolj prizadetih, pa je hitro pošla, zato smo se odločili, da jo ponovno natisnemo in razdelimo med obiskovalce sobotnega dogodka. Tako lahko pomagamo predvsem žalujočim, da bo pot skozi žalovanje vsaj nekoliko lažja, saj zaenkrat organizirane oblike pomoči v Sloveniji ni.«

Knjižico ZAKAJ TAKO BOLI? Ko zaradi samomora izgubimo najbližje še vedno lahko prevzamete na enotah združenja Ozara po vsej Sloveniji.

V letu 2018 je samomor prizadel 353 družin

Slovenija žal še vedno sodi med države z visoko stopnjo umrljivosti zaradi samomora. Skoraj vsak dan v letu ena slovenska družina zaradi samomora izgubi bližnjega. V letu 2018 je samomor prizadel 353 družin (v letu 2017 kar 411), to pa pomeni veliko več družinskih članov, ki ob taki smrti občutijo hude posledice. Med žalujočimi so tudi najmlajši, otroci in najstniki.

Video

Zgodba družine, ki je izgubila sina / brata zaradi samomora. Povejo osebno izkušnjo kako so preko bolečine ponovno našli smisel življenja. (tudi slovenski podnapisi).

Več informacij:
Bogdan Dobnik, Ozara Slovenija: bogda[email protected], 031 331 877
Violeta Irgl, Inštitut Rahločutnost: [email protected], 041 370 004
Andreja Verovšek, Med.Over.Net: [email protected], 040 464 340

Vsebine za pomoč žalujočim po samomoru:

Kam po pomoč v duševni stiski

Čeprav število samomorov v zadnjih letih upada, je samomorilnost v Sloveniji še vedno krepko nad evropskim povprečjem. Samo lani je samomor prizadel 353 družin (v letu 2017 kar 411), to pa pomeni veliko več družinskih članov, ki ob taki izgubi občutijo hude posledice. 

Strokovnjaki opažajo, da je v Sloveniji pereče pomanjkanje terapevtskih skupin za pomoč svojcem po samomoru v družini. Glede na obseg potreb in pobude žalujočih bi jih potrebovali po vseh slovenskih regijah. Dokler ta pomoč ne zaživi, lahko svojci nasvet poiščejo na naslednjih naslovih.

  • Pogovor s strokovnjakom: V primeru duševne stiske se lahko obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na psihiatra, psihologa ali psihoterapevta, ki dela v najbližjem zdravstvenem domu, na psihiatrični kliniki ali v zasebni oziroma koncesionarski praksi.
  • NUJNA POMOČ: Kadar je duševna stiska zelo huda, pokličete dežurno službo ali 112.
  • Svetovalne službe:
    • Posvet – Center za psihološko svetovanje, Svetovalnica Ljubljana in Svetovalnica Kranj, T: 031/704-707, www.posvet.org;
    • Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, Celje, T: 031 778 772;
    • Slovensko društvo hospic, odbori po celotni Sloveniji, T: 051 419 558, [email protected],
    • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, T: 01 583 75 00;
    • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, T: 02 234 97 00;
    • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper, T: 05 627 35 55b.
    • pomembno pomoč je mogoče dobiti tudi na centrih za socialno delo (CSD) in v številnih nevladnih organizacijah, ki delujejo v različnih regijah.
  • TELEFONSKO SVETOVANJE:
    • 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski, od 19. do 7. ure zjutraj;
    • 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik, 24 ur;
    • 080 11 55 – SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, vsak delovnik od 12. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 18. do 22. ure;
    • 116 111 – TOM – Telefon za otroke in mladostnike, od 12. do 20. ure
  • INTERNET:
  • www.nebojse.si,
  • www.tosemjaz.net,
  • www.zivziv.si
  • www.rahlocutnost.si,
  • https://med.over.net/forum5/viewforum.php?f=581,
  • www.pogreb-ni-tabu.si ,
  • www.hospic.si